04. 02. 2024
Iz evforije v recesijo
Vsi tisti, in teh je mnogo preveč, ki menijo, da je turizem športna panoga, bodo vriskali in poskakovali ob doseženih »rekordih« v letu 2023! Vse je bolje od lanskega leta, več prihodov, več nočitev, več izvozov potovanj. Nesmiselnost poimenovanja »izvoz potovanj«, ki je se je pojavilo sredi osemdesetih letih prejšnjega stoletja s posebnim razlogom in v posebnih okoliščinah, ki že dolgo ne obstajajo več, bom pojasnil v naslednjem zapisu.
Za leto 2023 imamo na razpolago natančne statistične podatke o dvigu fizičnih kazalcev, ki jih merimo v turizmu. Neštetokrat sem opozoril. in očitno je potrebno vedno znova, da ti popolnoma nič ne povedo o uspešnosti poslovanja, to pač merimo s finančnimi kazalci. Kakšna je bila finančna uspešnost poslovanja v turizmu bomo lahko natančno izvedeli šele čez nekaj mesecev iz objavljenih poslovnih poročil.
Že sedaj pa lahko ocenimo, da fizičnim sledijo tudi finančni kazalci. To je dobro in razveseljivo. Ko bodo ti na razpolago, bo mogoče natančno analizirati vzroke za dober izid. Te je potrebno ravno tako natančno preiskati kot negativna odstopanja. Kaj lahko se namreč zgodi, da generatorji dosedanjega uspeha ne bodo več imeli iste intenzivnosti v prihodnosti. Ta tveganja zlahka spregledamo, posebno v času poslovnega blagostanja. V tem tiči nevarnost in razlog zaradi katerega si drznem postaviti trditev, da je slovenski turizem pred resno in dolgotrajno krizo. Ta ne bo nastopila takoj in v vsej silovitosti, razen v primeru izrednih dogodkov, vendar se negativni poslovni spirali ne bo mogoče izogniti, če ne bodo opozorila pravočasno prepoznana. Zakaj?
Zaradi tega, ker se danes tako lastniki kot tudi managerji, katerih največja vrlina je, da so sposobni desetkrat zaporedoma brez napake izgovoriti EBIDTA, ukvarjajo zgolj z racionalizacijo stroškov in maksimiranjem dobičkov, nihče pa se ne ukvarja z razvojem panoge! In to je zanesljiva pot v recesijo.
Potrebujemo samo še preroke, prevarante in bleferje, ki bodo hiteli zatrjevati, da lahko generirajo rešitve s pomočjo umetne inteligence!
Ravno obdobja debelih krav, ki žal ne trajajo dolgo, so tista, v katerih lahko mirno in s preudarkom premislimo o razvoju, ciljih in poteh. V času recesije se je vedno potrebno odzvati hitro in pod pritiskom in odločitve zato niso vedno optimalne. Strategije, ki jih naroča gospodarsko ministrstvo, zagotovo niso v pomoč, na kar sem večkrat opozoril in tudi navedel razloge zakaj. Zadnja strategija, ki ima, kot vse prejšnje, težave z operativno izvedbo ciljev, predpostavlja za njihovo realizacijo kar 2,3 milijarde evrov (o tem natančneje v zapisu »Zakaj lahko Strategija slovenskega turizma ogrozi zdravje finančnega ministra?). Ni napaka, res so zapisane milijarde. Vendar za razvoj ne potrebujemo vedno milijard in vehementne napihnjenosti, mnogokrat zadostujejo že dobre ideje, ki jih je mogoče realizirati z majhnimi finančnimi vložki, dobrim sodelovanjem posameznikov ali ustanov iz različnih družbenih okolij, ki sodelujejo pri ustvarjanju turističnih ponudb in presegajo zdolgočaseno rutino.
Tokrat se bom osredotočil zgolj na dejstvo, da tiči uspešnost trženja turizma, tako na nacionalni ravni kakor tudi pri slehernem hotelu, v atraktivnosti, različnosti (unique) ter individualnosti (tailor made). V tej glosi opisujem dva različna, vendar značilna primera.
Prvi je povezan z umetniško ustvarjalnostjo na področju fotografije. Ste kdaj slišali za projekt Closer www.closer.si? Verjetno ne, tudi jaz ne, dokler me ni k sodelovanju povabil Voranc Vogel, eden izmed izjemnih slovenskih fotografov. Ideja je enostavna in, kot je to večkrat slučaj, ravno zaradi neposrednega učinka, očarljiva. Poti v javnost temu projektu ne utira nihče drug kot dr. Slavoj Žižek! Namen je v uporabi umetniške fotografije izbranih slovenskih fotografov za opremo hotelskih sob in javnih hotelskih površin, običajno opremljenih z generičnimi in cenenimi vizualnimi okraski. S tem dosežemo estetsko opremo sob in javnih prostorov kot so bari, restavracije ali recepcijski lobby. Te površine postanejo živahne galerije, ki ustvarjajo kakovostno delovno okolje za zaposlene in prijetno počutje za goste, obenem pa gostom predstavimo dosežke slovenske umetnostne fotografije.
Če je deklariran cilj na državnem nivoju »predstavljati Slovenijo kot trajnostno, sodobno in ustvarjalno destinacijo, ki jo zaznamujejo vrhunski ustvarjalci in umetniška produkcija«, potem je Closer pravi projekt, ki ga je mogoče izpeljati brez velikih finančnih vložkov. Kljub temu projekt ni bil deležen pozornosti turističnih podjetij, ki jim je bil predstavljen. Razen svetle izjeme. To je Gregor Jamnik, direktor hotela Slon in predsednik združenja hotelirjev Slovenije, ki je prepoznal vrednost ideje. Zanimivo bo spremljati odziv STO, ki najavlja leto v katerem naj bi turizem povezali umetnostjo in ustvarjalnostjo - projekt Closer je točno to!
Drugi primer vzbuja pozornost že zaradi tega, ker gre za obsežem projekt, ki ga je izdelal Tomaž Seničar in vsebuje več kot sto različnih aktivnosti na prostem. Projekt zajema nabor izjemnih izkušenj naravnih lepot Slovenije. Razpon sega od enostavnih sprehodov, primernih za družine z majhnimi otroki, pa vse do intenzivnih adrenalinskih izkušenj. Gre torej za neposredno podporo prodajnim oddelkom, ki se vse prevečkrat obremenjujejo z odstotkom zasedenosti in premalo z raznolikostjo ponudb. Hotelskemu osebju se ni potrebno ukvarjati z ustvarjanjem dodatne ponudbe, ki poveča atraktivnost bivanja, ta jim je že servirana na pladnju in potrebno jo je samo še konzumirati. Ponudbe v tem projektu so prilagojene individualnemu gostu, posamezni družini ali manjšim skupinam. Doživljanje prirodnih lepot v številnih variacijah, s spoštljivim odnosom do okolja in nobene masovne štance. In vendar se stvari premikajo po polžje, če sploh, neodzivnost je preprosto nerazumljiva. Vendar imamo tudi tukaj izjeme, pozornost temu projektu so posvetili v Thermani, Dobrni in Sava turizmu.
Seveda takšna dva projekta ne bosta revolucionirala slovenskega turizma, sta pa del mozaika, ki bi lahko predstavljal kakovosten razvojni preboj. Morda je podobnih idej še več in morda si delijo podobno usodo spregledanosti. Doseganje visokih dobičkov z nerazsodnim klestenjem stroškov (cost killing) kratkoročno sicer lahko poveča dobiček, vendar ima tudi negativni učinek, ki se običajno pokaže v nižanju kakovosti storitev (business killing), v zatiranju idej namesto odpiranju prostora za domišljijo, povzroča apatijo zaposlenih in tiho ter neopazno vodi v recesijo.
foto: Voranc Vogel
